Pomen. V časih, ko je predpisano socialno distanciranje, se zagotavljanje zdravstvenih in medicinskih storitev prek interneta zdi smiselna alternativa osebni oskrbi v zdravniških ordinacijah in bolnišnicah. Ta dva pojma se zaradi podobnosti pogosto zamenjujeta ali uporabljata kot sopomenki, vendar se med seboj bistveno razlikujeta:
Telemedicina se v prvi vrsti omejuje na klinične diagnoze in spremljanje. Nasprotno pa področje telegesundheit vključuje tehnologijo, storitve in izobraževanje.
Prednosti teh novih e-storitev so očitne: omogočajo spletno merjenje pomembnih vitalnih parametrov, izdajanje receptov in dajanje zdravil ter strokovno podporo in oskrbo prek video klica ipd. – in vse to udobno od doma. Uporaba videokonzultacij in videovizit se je izkazala za posebej dragoceno: glede na trenutno krizo zaradi koronavirusa ne ponuja optimalne podpore le zdravnikom in negovalnemu osebju, temveč tudi (ločenim) družinam. Rešitve e-zdravja s področja AAL (Active Assisted Living), kot je na primer JAMES Video, v teh težkih časih varujejo pred okužbami in zagotavljajo pomembno dodano vrednost nepokretnim ali kronično bolnim pacientom, saj jim prihranijo naporno pot do zdravnika. Zdi se, da je ta trend v ZDA že trdno uveljavljen:
Po študiji ameriške spletne strani AMD Global Telemedicine bi 79 % pacientov raje naročilo zdravniške termine prek spleta kot osebno. Poleg tega zdaj 70 % ljudi daje prednost spletnim konzultacijam. Tudi evropski trg za telemedicino in telegesundheit pa hitro raste: evropski trg telemedicine trenutno znaša 9,93 milijarde ameriških dolarjev in naj bi do leta 2024 zrasel na 19,2 milijarde ameriških dolarjev – kar ustreza povprečni letni stopnji rasti 14,1 %.*
Za glavne tržne dejavnike veljajo: COVID-19, demografske spremembe, prihranki pri stroških, izboljšanje kakovosti, učinkovita oskrba na podeželskih območjih, pomanjkanje kadra in obvladovanje kroničnih bolezni
V nemškem zdravstvenem sistemu se zdi, da se odpirajo vrata za telemedicino in telegesundheit: trenutno je načrtovanih šest novih prednostnih področij, ki naj bi jih v prihodnjih tednih in mesecih dodatno razvili in nato uvedli v zdravstveni sistem.
Kljub svetovni sprejetosti se tako telemedicina kot telegesundheit soočata z ovirami, ki jih je treba za zdaj premagati. Občasno lahko na primer pride do napačnih diagnoz; do teh lahko pride tudi pri osebnih konzultacijah, vendar mečejo posebej negativno luč na spletne konzultacije. Poleg tega se zdi, da izvajanje in prodaja na široki ravni otežujeta vključevanje v zdravstvene sisteme. Glede na globalne pandemije, starajoče se prebivalstvo, pomanjkanje kadra in podobne izzive pa bosta telemedicina in telegesundheit v prihodnje še naprej pridobivali na pomenu in nujnosti.